Poezi ne gjuhe te huaja ?

[Preshevar]

Tvoj odsev v ogledalu
Je moja najlepsa pesem
Pohiti, izgimil bo kmalu
Moj Zadnji Ljubim te !

[rilinda]

Stupid Heart

My man is in love with me
He told me right from the start
So why do I feel neglected
Inside of this stupid heart.

He is really very good to me
In the important things of life
It is the little simple daily things
That causes me plenty of strife.

I Love you so very much
So don't you forget, ok ?
I Love you with all my heart
This is all I have to say.

[aLbaChiCk]

Sterne und Träume

Weißt Du noch,
wie ich Dir die Sterne vom Himmel
holen wollte,
um uns einen Traum zu erfüllen?
Aber
Du meintest,
sie hingen viel zu hoch ...!
Gestern
streckte ich mich zufällig
dem Himmel entgegen,
und ein Stern fiel
in meine Hand hinein.
Er war noch warm
und zeigte mir,
daß Träume vielleicht nicht sofort
in Erfüllung gehen;
aber irgendwann ...?!

[aLbaChiCk]

Verlorene Liebe

Lieder schweigen jetzt und Klagen,
Nun will ich erst fröhlich sein,
All mein Leid will ich zerschlagen
Und Erinnern - gebt mir Wein!
Wie er mir verlockend spiegelt
Sterne und der Erde Lust,
Stillgeschäftig dann entriegelt
All die Teufel in der Brust,
Erst der Knecht und dann der Meister,
Bricht er durch die Nacht herein,
Wildester der Lügengeister,
Ring mit mir, ich lache dein!
Und den Becher voll Entsetzen
Werf ich in des Stromes Grund,
Dass sich nimmer dran soll letzen
Wer noch fröhlich und gesund!

Lauten hör ich ferne klingen,
Lustge Bursche ziehn vom Schmaus,
Ständchen sie den Liebsten bringen,
Und das lockt mich mit hinaus.
Mädchen hinterm blühnden Baume
Winkt und macht das Fenster auf,
Und ich steige wie im Traume
Durch das kleine Haus hinauf.
Schüttle nur die dunklen Locken
Aus dem schönen Angesicht!
Sieh, ich stehe ganz erschrocken:
Das sind ihre Augen licht,

Locken hatte sie wie deine,
Bleiche Wangen, Lippen rot -
Ach, du bist ja doch nicht meine,
Und mein Lieb ist lange tot!
Hättest du nur nicht gesprochen
Und so frech geblickt nach mir,
Das hat ganz den Traum zerbrochen
Und nun grauet mir vor dir.
Da nimm Geld, kauf Putz und Flimmern,
Fort und lache nicht so wild!
O ich möchte dich zertrümmern,
Schönes, lügenhaftes Bild!

Spät von dem verlornen Kinde
Kam ich durch die Nacht daher,
Fahnen drehten sich im Winde,
Alle Gassen waren leer.
Oben lag noch meine Laute
Und mein Fenster stand noch auf,
Aus dem stillen Grunde graute
Wunderbar die Stadt herauf.
Draussen aber blitzts vom weiten,
Alter Zeiten ich gedacht',
Schaudernd reiss ich in den Saiten
Und ich sing die halbe Nacht.
Die verschlafnen Nachbarn sprechen,
Dass ich nächtlich trunken sei -
O du mein Gott! und mir brechen
Herz und Saitenspiel entzwei!

[rilinda]

Internet

I met you on the internet
And my world turned upside down
I couldn't get enough of you
On this thing called "on-line".

I looked into your folder
At your pics for me to see
Two beautiful eyes smiling
Looking across at me.

And all the hugs and kisses
That you sent to me each day
I stored upon a floppy disk
and filed them all away.

Out they came on lonely nights
My eyes all misty and wide
I used all of my imagination
And you were by my side.

I fell head over heels in love
On this thing they call the "net"
I couldn't help myself at all
Although we had never met.

In the sky in a big aeroplane
You came to visit me
I waited at the airport
As nervous as could be.

Through the sliding doors you came
You walked straight out to me
We hugged and kissed for awhile
It seemed like an eternity.

When I saw you in the flesh
My heart was like a dove
I knew right then that what I felt
Was pure and instant love.

So why did you have to go away?
And leave me all alone
Without your hugs and kisses
I am so lonely on my own.

Come back to me very soon
Bring me back your love
I only have my memories
And that is not enough.

I need to see and hold you
To show you how much I care
I love you my darling
Just know I will always be there.

[aLbaChiCk]

Was es ist

Es ist Unsinn
sagt die Vernunft
Es ist was es ist
sagt die Liebe

Es ist Unglück
sagt die Berechnung
Es ist nichts als Schmerz
sagt die Angst
Es ist aussichtslos
sagt die Einsicht
Es ist was es ist
sagt die Liebe

Es ist lächerlich
sagt der Stolz
Es ist leichtsinnig
sagt die Vorsicht
Es ist unmöglich
sagt die Erfahrung
Es ist was es ist
sagt die Liebe

[rilinda]

My Own Self

I am my own self
I set myself free
Free from battling emotions
Deep inside of me.

I set myself free
I discarded the chains
Happy and confident
Is all that remains.

I discarded the chains
From within my heart
They had been holding me back
Right from the start.

From within my heart
And deep in my soul
I have my freedom
That my past life stole.

And deep in my soul
Is my love to share
And my love for you
I can now declare

[SANTANA-29]

O Meine Mutter …!

Du machst Dir Sorgen um mich, ich weiß es ganz genau...
du schaust an jedem Morgen irgendwann nach mir,
am Abend wartest du immer lange...
bis deine Augen langsam dicht werden!

Du gehst immer durch den Himmel...
mit deinen Gedanken und bittest nur für mich!
Ach, meine liebe Mutter, mach dir keine Sorgen,
Die Sonne ist so groß…, sie schenkt mir auch das Licht!

Ich weiß, dass du alles hörst...was mit mir passiert,
Ich sage dir nur eins, du brauchst dir keine Sorgen machen!
jemand mag mich sehr, jemand hasst mich über alles...
das wegen kann ich Weinen, das wegen kann ich Lachen

[SANTANA-29]

O Nëna ime…!
Ti mërzitur rrin për mua, e di aq mirë,
mëngjesve më kërkon diku këndej, ku kam gdhirë!
Në mbrëmje më pret atje tek rruga e madhe…
Gjer sa sytë ti lodhë e thella errësirë…!
Ti shkon gjithnjë nëpër qiellin pa fund
Dhe lutjet për mua jo nuk i ndalon!
Ah e dashur Nëna ime, po ti mos u merzit aq shumë,
Se dielli ështe aq i madh, dhe mua falas o nënë po më ndriçon!
E di se ti dëgjon e sheh çdo gjë se çfarë ndodhë me mua…
Por të them diçka moj Nënë, diçka që këndej me ne aq luan…:
Dikush më don aq shumë…, por`ah` dikush aq më urren…!
Ndaj urrejtjes unë zë e qesh, e për atë që më don, aq shumë vuaj

[rilinda]

Silence

It ended without a word
Not a backward look
Just silence
What happened?
To the passion
Hopes that died
In silence
Was it ever real?
Was it just a dream?
Were you ever here?
Was I alone?
In silence
Was it meant to be?
Did you lie to me?
In silence
I cry
You didn't tell me why
You just left
In silence
Do you feel power?
Do you laugh?
In silence
Was it a game?
Seeing the pain
In silence
Someday you will know
It was you who lost
All you have
Is silence
You won't see these words
Or know what you have done
Love will come again to me
You will live your days
Waiting
In silence .

[aLbaChiCk]

Aus

Einmal müssen zwei auseinandergehn;
einmal will einer den andern nicht mehr verstehn - -
einmal gabelt sich jeder Weg - und jeder geht allein -
wer ist daran schuld?
Es gibt keine Schuld. Es gibt nur den Ablauf der Zeit.
Solche Straßen schneiden sich in der Unendlichkeit.
Jedes trägt den andern mit sich herum -
etwas bleibt immer zurück.
Einmal hat es euch zusammengespült,
ihr habt euch erhitzt, seid zusammengeschmolzen und dann erkühlt -
Ihr wart euer Kind. Jede Hälfte sinkt nun herab -:
ein neuer Mensch.
Jeder geht seinem kleinen Schicksal zu.
Leben ist Wandlung. Jedes Ich sucht ein Du.
Jeder sucht seine Zukunft. Und geht mit stockendem Fuß,
vorwärtsgerissen vom Willen, ohne Erklärung und ohne Gruß
in ein fernes Land.

[egi]

Postimi origjinal është bërë nga Preshevar

Tvoj odsev v ogledalu
Je moja najlepsa pesem
Pohiti, izgimil bo kmalu
Moj Zadnji Ljubim te !

ooooo p'o ku e gjeteeeeeeee sa mireeeeeeeeeeeeeeeee....

[egi]

LENORA
(Iz nemškega)

Lenora, ko se zazorí,
iz strašnih sanj se spláši:
"Zvest nis', al živ več, Vilhelm tí!
Od kod tak dolg' odláši?"
Je kralja Miroslava roj
pred Prag ji vnesel bil ga v boj,
al zdrav je, kar se ločil,
ni pisal, ne poročil. Se kralj in cesarica sta
že vender omečíla,
prepira trudna dolzega
med sabo se umiríla;
in trum se šum, in vriš, in vrisk,
se turški boben sliš' in pisk,
iz boja vojska cela
domú hiti vesela.
Povsod, kjer le nesó nogé,
po vsaki stézi, póti
mladí, starí iz hiš hité.
ukánju trum naproti.
Boga sin, mati hvalita,
nevesta sprímlja ljubega;
nihče Lenore same
ne kliče, ne objame.
Lenora gór' in dóli vse
je vrste oprašála;
al zanj ne ve noben, kar je
jih vojska dám poslala.
Armada komej je odšla,
Lenora v&rgrave;že se na tla,
lase si črne ruje,
se grozno togotuje.
K nji mati skrbna prileti:
"Bog vsmíli se!" zdihuje;
"O káj ti je, o ljuba hči!"--
jo s&rgrave;čno objemúje.
"O mati, mati! preč je, preč!
Za celi svet ne maram več!
Ni milosti pri Bogi,
gorje siroti ubogi!" --
"Usmiljen Bog, pomagaj tí!
Hči, očenaš molive!
Vse dobro je, kar Bog stori.
de usmili se, prosive."
"O mati, mati! laž je tó!
Bog storil meni je hudó!
Kogá sem primolila?
Zdaj mólit' več ni sila!" --
"Ve, kdor Očeta prav pozna,
de rad otrók se usmili;
bo ugásnila bridkost srcá
pri svetem obhajili." --
"Za to, kar v meni zdaj gorí,
gasila, obhajila ni!
Al obhajilo skliče
iz gróbov vén mrliče?" --
"Na Ogrskem, pomisli, hči!
nezvest tvoj morebiti,
de pravo vero zdaj tají,
se drugi prikupíti.
Iz misel spústi ga! zato
nikoli srečen on ne bo,
bo kriva pekla téga,
ko umiral bo, prisega." --
"O mati, mati! preč je, preč!
Zgubljena sem, zgubljena!
O smrt, o smrt, ne čakaj več,
de sem bila rojena!
Ugasni luč mi vekoméj!
Me groba noč in strah obdéj!
Ni milosti pri Bogi,
gorje siroti ubogi!" --
"Pomagaj Bog! otroka tí
ubozega ne sodi!
Ne ve, kaj jezik govori,
nje greham mili bodi!
Slovo svetá bridkosti daj,
in spomni se na sveti raj,
kjer duša Bógu zvesta
bo Jezusa nevesta." --
"O, mati! káj je sveti raj,
káj je pekel, o mati!
Le z njim, le z njim je sveti raj,
pekel brez njega, mati!
Ugasni luč mi vekoméj!
Me groba noč in strah obdéj!
Brez njega sreče zame
ni tu, ne únstran jame!"
Obup takó po nji bučí,
kri vnema in možgane,
na božje sklepe togotí
predrzno se neznane:
si rani prsi in roké,
de sonce zajde za goré,
de skoz nebeške vrata
zvezd truma pride zlata.
Po vasi góri pok, pok, pok
je od podkvá bobnelo;
zrožljal je s konja mož visok
na klóp pred hišo belo.
Poslušaj! iz nadvratnih lin
zvonček zapoje: cín, cin, cín;
Lenora dobro v hiši
le-te besede sliši:
"Aló, aló! le brž odpri!
Lenora, spiš, al čuješ?
Al zvesta si ti, ljubca! mi,
se smejaš al zdihuješ?"
"O Vilhelm, tí? od kod zdaj te
tak pozno konj p&rgrave;nesel je?
Sem čula, sem jokála,
bridkosti káj prestala!" --
"Opolnoči sedlamo mi,
sem vstal na češkem sveti,
sem pozno vstal, in blizo ni,
te hočem s sabo vzeti." --
"Brž k meni v hišo, Vilhelm moj!
Zló brije zunaj mraz nocoj,
bom, ljubi! te objela,
na srci te ogrela." --
"Naj, ljubca! zunaj brije mraz,
de hotel bolj bi briti!
Moj konj cepta, poteka čas,
ne smem se dalj muditi.
Podpaši, vrzi ročnama
na vranca zad se, ljubica!
Z nevesto danes spati,
sto moram milj dirjáti."
"Kako me nesel boš nocoj
sto milj do domačije?
Poslušaj, ljubi Vilhelm moj!
enajst že ura bije." --
"Pot gladko, luno lej svetlo!
Mrlič' in mi ko blisk letmo,
domú še danes zvésto
prinesel bom nevesto."
"Kje je tvoj dom, kje postljica?
Kakóvo je oboje?"
"O, deleč sta in majhena,
šest dilj in diljic dvoje!" --
"Bo prostor zame?" -- "Ljubca! bo,
podpaši, vrzi se srčnó;
že postljica postlana,
je svatovšina zbrana." --
Lenora brž planila je,
na kónja je zletela,
s prebelimi rokami se
preljub'ga poprijela;
in udri, udri, klop, klop, klop
se urno spústita v kolop,
de sape ji zmanjkuje,
in podkev iskre kuje.
Na levi, desni strani, glej!
kak spred oči leteli
so logi, travniki naprej,
mostovi kak gromeli! --
"Te strah ni? -- Luno lej svetlo!
Mrliči jézdjo jadrno!
Jih strah je tebe tudi?"
"Me ni, mrtvih ne budi!"
Kaj tam grčé, kaj tam zvoné? Kaj vrane frfetajo? --
Mrliča djati v grob velé,
in bilje godrnjajo.
Lej, bliža se pogrebcov trop,
o, čuden vidi se pokop!
Glasovi so enaki
žal'vanju pubčov v mlaki.
"Po polnoči pokop naj bo,
in petje, žalovanje;
nevesto peljem zdéj s sabó,
z menoj na ženitvanje!
Zakroži, mežnar! pesem tí,
roké brž nama, pop! poví,
de zakon naju zveže,
potem se z mano vleže!" --
Zdéj vtihne vse! -- Pogrebcov ni!
Pokoren ti besedi,
klop, klop trdó za njim letí
cel trop po konja sledi;
in udri, udri, klop, klop, klop
naprej leteli so v kolop,
de sapa ji zmanjkuje,
in podkev iskre kuje.
Na levi, desni kak letí
grmovje, graja, cesta!
Kako leté jim spred oči,
vasi, trgóvi, mesta! --
"Te strah ni? -- Luno lej svetlo!
Mrliči jézdjo jadrno!
Ni strah te mrtvih tudi?"
"Me ni -- mrtvih ne budi."
Pogledaj na visélnice!
Plesát' okrog kolesa,
temnó pri luni vidi se,
trop jasen brez telesa.
"Aló, pošasti! z mano zdaj,
mi plésat ženitvanjski raj,
nevesto, ko objamem,
in s sabo v postljo vzamem!"
Pošasti grde veš, veš, veš!
za njima so jo vnele,
ko ójster piš skoz zrelo rež,
tako so té vršele.
In udri, udri, klop, klop, klop
naprej leteli so v kolop,
de sape ji zmanjkuje,
in podkev iskre kuje.
Kar je pod luno, oh, kako,
kako je vse bežalo!
Nad njima z zvezdami nebo,
kako je tó dirjálo! --
"Te strah ni? -- Luno lej svetló!
Mrliči jézdjo jadrno!
Ni strah te mrtvih tudi?"
"Gorje, mrtvih ne budi!" --
"Petelin, poje, se mi zdi,
poteka čas mi tukaj! --
V nos jutra sapa me skeli,
brž vranec se zasukaj! --
Končala pot, končala sva!
Odgrinja se ti postljica!
Ko blisk leté duhovi,
tle moji so domovi!"
In nad železne vrata tí
jo skokama drvijo;
švrk! s tanko šibo jih vsmodí,
zapahi odletijo,
in strášno duri zakrčé,
po črnih grobih v skok leté,
čez kamne peketajo,
od lune tí migljajo.
Al preden mignil bi z očmi,
o čudeža neznane!
lej! s kónjika se plajš zdrobi,
ko capice sežgane.
Ni ga lasu na glavi več,
z lasmi mu pade koža preč,
lej! smrt je z uro stala,
kosó v rokáh držala.
Razbija vranec, spenja se,
plamén od njega šine,
in pod Lenoro ubogo vse,
vse udere se in zgine.
In jok in stok je nad zemljó,
in jok in stok je bil pod njo.
Lenora tam v trepéti
jenjvála je živeti.
Pod bledo luno se nad njo
duhovi so sklenili,
plesali krog in krog, bridkó
to pesem zatulili:
"T&rgrave;pi, če poka ti srcé!
Prah z Bogam kregat' se ne sme!
Odšla si trupla sili,
Bog duše se usmili!" --



dr. France Prešeren

[Preshevar]

Postimi origjinal është bërë nga egi

ooooo p'o ku e gjeteeeeeeee sa mireeeeeeeeeeeeeeeee....

"In'ter'net",.. është një bot magjike :D

Rdeča raketa Jaz sem rdeča raketa, vžigam
se in gorim in ugašam.
Ya, jaz v rdeči obleki!
Ya, jaz s srcem rdečim!
Ya, jaz z rdečo krvjo!
Neutruden bežim, kakor
Da sam moram v izpolnjenje.
In čim bolj bežim, tem bolj gorim.
In čim bolj gorim, tem bolj trpim,
In čim bolj trpim, hitreje ugašam.
O jaz, ki bi živel rad večno. In
Grem, človek rdeči, čez polje zeleno,
Nad mano po sinjem jezeru tišine
Zeleni oblaki, o, jaz pa grem,
Grem, človek rdeči!
Povsod je tišina: na polju, na nebu,
v oblakih, le jaz bežim, gorim
S svojim ognjem pekočim in
Ne morem tišine doseči.

[Preshevar]

Au nom de Dieu, le Tout Miséricordieux, Le Très Miséricordieux

Je me suis fait refaire le nez
Je ne peux plus éternuer

Je suis ornée de lèvres pulpeuses
A force de piqûres douloureuses

Mon visage, à la peau tirée
Va bien finir par éclater

Et ma poitrine en silicone sursaturée
Me donne des allures de poupée trop gonflée

Mon ventre, lui, a été dépecé
Comme de la viande, sur l'étal du boucher

Mes jambes, aussi, ont été aspirées
Car, aujourd'hui, la graisse est prohibée

Je me sens comme une voiture en réparation
Au garage de “la course à la séduction”

Esclave de mon beau miroir
Reflétant mon désespoir

Je ne sais plus qui je suis
Cherchant de faux paradis

Mais j'engraisse bien le marché
De la beauté plastifiée

La chirurgie n'a plus rien d'esthétique
Quand elle va à l'encontre de toute éthique

La déontologie médicale a bien trahi
Le serment d'Hippocrate, à coups de bistouri

La nouvelle dictature qu'est celle de la beauté
A meurtri, au scalpel, le domaine de santé

Et la médecine qui devait, on le pense, soigner
De nouvelles maladies sont en train de développer

Le traitement de la beauté artificielle
N'est pas, il ne faut pas nous leurrer, sans séquelles

Mais tous ses effets secondaires résultés
Se son vus, quant à eux, très bien maquiller

Pourtant la chirurgie esthétique obligatoire
Peut être une aide merveilleuse pour redonner l'espoir

Par contre, celle qui est un commerce incontrôlé
Est une déviation nuisible à la santé

“Sois belle et tais-toi” nouvelle formule fait son apparition
Plus perfide que jamais, avec son lot d'opérations

La libération de la femme est sacrifiée
Sur le billard de cette belle médecine de marché

L'adoration du corps, et l'esprit oublié
Dictature du “paraître” sauvagement imposée

Préférer le “paraître” à “l'être” est insensé
Cela est la preuve d'un vide déshumanisé

Celle qui doit compter, est la beauté intérieure
Qui rayonne dans les actes et soulage le malheur

L'Islam nous demande de purifier nos cœurs
De fournir l'effort du jihad intérieur

La beauté ineffable, de même qu'éternelle
Existe seulement dans les jardins de l'Eden

Soyons donc les esclaves du Parfait Créateur
Plutôt que les esclaves de l'image extérieure...

Louange à Dieu, Seigneur des Mondes